DOKUMENTACIJA

OBVEZNE VSEBINE

 

Gradbena dokumentacija je sestavljena iz dveh glavnih delov, to je projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI). Poleg arhitekta pri drugem delu (PZI) sodelujejo še strojni, elektro in gradbeni inženir, ki dodajo vsak svoje načrte in popise del.

 

Nov gradbeni zakon zahteva uporabno dovoljenje objekta za pridobitev hišne številke ter kakršnokoli trgovanje s tem objektom. Če bi torej želeli objekt prodati, dolgoročno oddati ali pa zgolj občasno oddati na način AirBNB ali podobno, bi potrebovali uporabno dovoljenje. Za uporabno dovoljenje se potrebuje:

 

  • idejno zasnovo za pridobitev projektnih in drugih pogojev (IZP) (ni obvezna)

  • projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD),

  • projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI),

  • projektno dokumentacijo izvedenih del (PID),

  • dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO)

POTEK NAČRTOVANJA

Vsak projekt se prične s konceptom, ki ima odločilno vlogo za oblikovanje kvalitetnega izdelka. Bolj pogosto kot želje, se za bistvene smernice koncepta izkažejo njegove omejitve in prepreke, ki izpostavijo izzive, ki jih mora arhitekt ne le nasloviti, ampak uspešno rešiti, da pride do funkcionalnega in estetskega končnega produkta. Srečevanje z raznovrstnimi projekti pa arhitekta pripelje do hitrega prepoznavanja teh omejitev, kar je pomembno za uspešen začetek, ki ne zahteva preveč časa in volje. Kvaliteta dobrega projektanta se izkaže s prepoznavanjem in hkrati sprotnim hitrim reševanjem vseh omejitev.

Uspešnost projekta pa se ne meri le s samo kvaliteto koncepta, ampak predvsem zaključeno izvedbo. Z novo zakonodajo in Gradbenim zakonikom je prišlo do marsikaterih sprememb na področju dokumentacije. Pot do pridobitve vseh potrebnih papirjev pa je ob poznavanju postopkov lahko za samo stranko prijeten proces zbiranja idej in inspiracij, sodelovanja z arhitektom in izboljševanje risb, nenazadnje pa pridobitev projektne dokumentacije in pričetek del v zastavljenih rokih.

Arhitektova naloga je predstaviti možne rešitve znotraj podanih časovnih in cenovnih okvirjev, interpretiranje prostorskih aktov ter sprotno podajanje dejstev, ki predstavljajo oporne točke projekta. Arhitekt usklajuje izvedbo glede na faznost projekta, ob tem pa skrbi za odkrito in jasno komunikacijo med izvajalci gradnje in investitorjem.

DODATNE VSEBINE

Dodatne vsebine, ki projekt približajo investitorju ali kako drugače olajšajo delo ter izdelavo posameznim izvajalcem so:

- vizualizacije ambienta

- premišljene in prikazane rešitve detajlov na bolj zahtevnih stičnih mestih

- prostorski prikazi konstrukcije s hkratnim popisom materiala in polizdelkov ter faznosti gradnje